Letenje

QUIDDITCH

Po dolgem času je pred vami nova lekcija, tokrat bomo govorili o Quidditchu.

 

Verjetno že vsi poznate quidditch. Je najpopularnejši šport med čarovniki

in svetovna prvenstva v quidditchu spadajo med najbolj obiskane

čarovniške dogodke. Takrat se na prizorišču zbere več sto tisoč čarovnikov,

ki navijajo za svojo ekipo. Pa se vrnimo na začetek.

Kdo je pravzaprav izumil quidditch?

 

Za 'izum' te igre se lahko zahvalimo Dominicu Westu, ki je živel v

6. stoletju našega štetja. Korenine quidditcha so že izjemno stare,

v vseh teh letih pa je igra ostala skorajda popolnoma enaka.

Spremenile so se le metle, ki so dandanes toliko boljše, da igra poteka

precej hitreje in višje nad tlemi kot pa ob samih začetkih. Seveda se je

spremenila tudi ostala oprema in  pripomočki, ampak zasnova

in pravila igre so vendarle ostala ista.

 

 

 

Quidditch je igra pri kateri se spopadeta dve ekipi. Vsako ekipo sestavlja sedem igralcev, in sicer trije zasledovalci, dva tolkača, branilec in iskalec. Zasledovalci si med seboj podajajo lokl, veliko škrlatno žogo, ki jo poskušajo spraviti skozi enega izmed treh obročev nasprotne ekipe. Te obroče brani branilec, ki poskuša zaustaviti strele zasledovalcev. Vsak zadetek prinese 10 točk. Za bolj zanimivo, a nevarno igro poskrbita štamfa, ki potujeta po igrišču in ogrožata tekmovalce. Zato sta tukaj po dva tolkača v vsaki ekipi, ki s svojim kijem odbijeta žogi stran od igralcev njune ekipe.  Glavno vlogo ima iskalec, ki med tekmo išče zelo majhno in hitro zlato žogico imenovano zviz. Ko iskalec ujame zviz, se igra konča. Ujeti zviz ekipi kateri pripada iskalec, ki je zviz ujel, prinese 150 točk in v največ primerih pomeni tudi zmago.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ŽOGE

 

Lokl

Lokl je usnjena žoga škrlatne barve. Na začetku so jo izdelovali iz živalske kože,

danes pa iz umetnega usnja. Prva ženska poklicna quidditch igralka,

Margot L. Reinks, je razvila nov model lokla, ki je vseboval tudi usnjen trak,

da je bilo žogo lažje držati v eni roki. Kasneje so trak nadomestili

z urokom oprijema in tako poskrbeli, da lokl ne pada z roke.

Pojavila se je še ena težava. Lokl je zelo hitro padal proti tlom,

zato so se morali igralci ves čas vračati k tlom. Da bi to preprečili in

omogočili nemoteno igro, lokl po izdelavi za 75 ur namočijo v vrel napoj.

 

 

 

Štamf

                Ob izumu quidditcha so namesto štamfa uporabljali kar dva težka 

kamna in ju obdali s posebnim urokom. To ni bilo učinkovito, saj kamni

zaradi teže niso leteli v pravi smeri, zato se je dogajalo tudi to, da sta

tolkača zadelain poškodovala igralce njune ekipe.  V 14. stoletju so tako

začeli izdelovati svinčene štamfe, ki so se izkazali za premehke, saj so

močni kiji na njihpuščali vdrtine ali pa so jih celo zdrobili. Začeli so se uporabljati

štamfi iz železa, da se ne bi poškodovali pa so jih obdali z zaščitnim urokom.

Štamfi so močne žoge, začarane tako, da se spravijo na najbližjega igralca

in mu otežujejo igro. Zato sta pomembna tolkača,

ki svoje soigralce obvarujeta in štamfa odbijeta v bližino nasprotnikov.

 

 

Zviz

Zlati zviz je posebna, kot oreh velika, iz zlata narejena majhna žogica,

ki jo morata iskalca uloviti. Zvize so sprva izdelovali iz bakra, a je bil

zaradi barve preveč neopazen. Odločili so se, da bodo uporabili zlato,

saj se lepo sveti in je zato bolj opazen od bakrenega. Prav tako ima

zaradi tega neko posebno vrednost. Zviz leti s pomočjo majhnih kril,

ki so zelo lahka, a zelo hitra. Narejena so iz srebra. Posebna lastnost,

ki jo ima zviz je ta, da ga lahko odpre le tisti čarovnik, ki ga je ulovil.

Zato se na vsaki tekmi uporablja nov zviz. Ker je zviz zelo težko ujeti,

lovi pa ga lahko le iskalec, nekatere tekme trajajo tudi več mesecev (ekstremi).

 

 

 

IGRIŠČE

Quidditch igrišče je dolgo 150 metrov in široko 54 metrov. Je ovalne oblike in na vsaki strani na različno visokih stebrih stojijo trije obroči. V sredini je narisan majhen krog, kjer sodnik začne igro s tem, da izpusti vse žoge iz zaboja in v zrak vrže lokl. Čeprav velja pravilo, da igralci igrišča ne smejo zapustiti, vsako igro igralci prečkajo meje igrišča. Predvsem iskalci, saj zviz nima omejitev kam lahko leti in kam ne.

Okrog igrišča so po navadi postavljene tribune za gledalce. Skoraj vse tribune imajo več tako imenovanih 'VIP' lož oz. lož za posebne obiskovalce kot so na primer minister za čaranje, ravnatelji šol in drugi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OPREMA IGRALCEV

Pri quidditchu morajo biti tekmovalci oblečeni v posebna oblačila. Nositi morajo ogrinjalo in pulover njihove ekipe (predvsem zato, da se jih med igro lažje razloči). Oblečene morajo imeti črne hlače in obute škornje. Pomemben del so ščitniki, ki jih obvarujejo pred manjšimi poškodbami. Za boljšo vidljivost so priporočljiva očala, v zimskem času pa rokavice (prezebli prsti onemogočajo funkcioniranje roke in hitre poteze) Nekateri branilci nosijo tudi čelade z zaščitno mrežo čez obraz. Najpomembnejši del opreme je metla. Brez nje quidditcha ne moreš igrati. Bolj hitra kot je metla, boljše je. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

S tem zaključujemo današnjo lekcijo. Ne pozabite na domačo nalogo, ki jo najdete v posebnem zavihku!